Bivanje – Vagabond Broadway Budapest
Če mi sledite na Instagramu, ste verjetno opazili, da sem prejšnji teden raziskovala Budimpešto! S kolegico sva pred leti v Budimpešto prišli kar trikrat, zadnjič pa sem jo obiskala pred vsaj petimi leti in v tem času so se nekateri predeli mesta res neverjetno razvili. Tokrat smo najeli zelo simpatičen apartma Vagabond Broadway Budapest, ki se nahaja v popolnoma prenovljeni stavbi v dobro razvitem in malce hipstrskem vzhodnem delu mesta. Že takoj nam je bilo jasno, da boljše lokacije ne bi mogli imeti – povsod je bilo polno odličnih restavracij in lokalčkov, vseeno pa smo bili dovolj v centru, da sva se lahko z Alenom praktično povsod odpravila peš. Prvi avtobus, tramvaj ali metro so bili samo dobrih pet minut stran, tako da je bilo tudi potovanje s kovčki povsem znosno. Omenim naj samo, da sva z Alenom zelo počasna turista – prednost dajeva mirnemu raziskovanju in uživanju na kavici ali kozarcu vina ob opazovanju mesta in prebivalcev, ne pa drvenju od ene turistične atrakcije do druge ;)
Grajski hrib
Prvi dan sva se namenila v muzej zgodovine, ki se nahaja v gradu na začetku griča v levem delu hribovite Bude. V muzeju je precej podrobno predstavljena zgodovina grajskih stavb in nekaj kletnih prostorov je tudi zelo dobro ohranjenih. Na žalost je celotna zgodovina Budimpešte kot take zelo na hitro opisana in tudi novejša zgodovina ni ravno podrobno pojasnjena. Ker rada uživava v lepem razgledu, sva na kavico zavila v muzej umetnosti na drugi strani gradu, ki je bil veliko boljše obiskan (ampak sva ga tokrat izpustila). Grajsko obzidje sicer nudi lep razgled na južnejši del mesta in reko ter parlament, vzpon pa niti slučajno ni problematičen in na vrhu sva bila v dobrih petih minutah.
In čeprav je Budimpešta podnevi povsem običajno evropsko mesto, ki je ob slabšem vremenu videti malce turobno, pozno popoldne nastane neverjetna atmosfera. Nebo se nenadoma obarva v prelepe rožnate in oranžne tone, ki se proti večeru prelijejo v temno vijolično in temno modro. Povsem čarobno vzdušje pa ustvari osvetljava gradu, mostu in vseh večjih in pomembnejših stavb. Po mojem mnenju naziv mesta luči ne pripada Parizu, temveč prav Budimpešti. Verjetno dodaten učinek dodajo tudi odboji svetlobe v reki Donavi in razgled z griča mora biti nekaj posebnega. Ideja za toplejše mesece!
Bazilika + Ribiška utrdba
Drugi dan smo se skupaj s sestro in fantoma ponovno odpravili na grič, še prej pa smo zavili mimo bazilike Sv. Štefana (kjer strežejo pravi italijanski gelato, ampak več o tem v naslednji objavi o vseh priporočilih za restavracije). Tokrat smo se na hrib odpeljali z avtobusom, obiskali pa smo Ribiško utrdbo ali Fisherman’s Bastion, ki je bila pravzaprav zgrajena precej pozno, in sicer na prelomu 20. stoletja v znak tisočletnice madžarske državnosti. Zanimiva je predvsem zato, ker gre za utrdbo s sedmimi stolpiči bele barve. Tako nikoli ni imela obrambnih namenov, temveč že od vsega začetka služi razgledni terasi. Kot vidite, je povsod polno turistov, ki s telefoni in fotoaparati šibajo z ene točke na drugo, in seveda sva se jim pridružila tudi midva ;)
Nato smo se sprehodili še po zadnji strani hriba, s katerega se vidi še eno razsežnost tega velikega mesta. Konec koncev v Budimpešti živi skoraj dva milijona ljudi, skoraj za eno Slovenijo! Potem ni čudno, da so bloki in stavbe vidni, kamor seže oko. Za konec pa še ena skupinska fotografija vseh nas in nekaj naključno (malce hecnih) ujetih momentov – to zadnje leti predvsem na odprto okno slikarske delavnice, hihi. Zadnji večer smo odšli na koncert skupine Dream Theater – na IG sem objavila nekaj storyjev in celo svoj prvi live :P Objava o vseh dobrih restavracijah in lokalih, ki smo jih obiskali, pa sledi v naslednjih dneh!
No Comments