Browsing Category

Uncategorized

Uncategorized

Gelato in sushi, pa tudi goulash ali kaj dobrega smo jedli v Budimpešti

3. 3. 2020

Na potovanjih nama je z Alenom najbolj pomembno to, da prijetno raziskovanje mest dopolniva z dobrimi gurmanskimi trenutki. Ker pa zaradi hude intolerance ne smem jesti glutena, je moje raziskovanje lokalne hrane včasih precej omejeno. Vedno se pozanimam, kakšne so posebnosti posameznega kraja, ker ne želim, da je Alen zato prikrajšan – ampak načeloma ne mara sladic, ki so običajno glavne posebnosti, tako da slaščičarne kar preskočiva (razen če imajo kaj brez glutena :P).

Ker smo stanovali v bližini dobro razvite judovske četrti, smo imeli praktično vse restavracije v dosegu petih do desetih minut hoje. Prijateljica mi je pred odhodom poslala svoj seznam najljubših restavracij, med samim izletom pa mi je tudi nekaj sledilk poslalo svoje predloge, za kar sem vam zelo hvaležna! :)

Fat Mama

Prvi večer smo po osemurni vožnji komaj čakali na večerjo. Najprej smo želeli na ramen v Ramenko, vendar je bila vrsta kar dolga (tega v Ljubljani res nismo navajeni) in bili smo preveč lačni, da bi čakali še pol ure. Ker nismo imeli nobenega drugega načrta, zato smo se enostavno sprehodili v smeri večjega števila restavracij in se odločili za restavracijo Fat Mama. Fanta sta jedla burgerje, z Dunjo pa sva se odločili za bolj zelenjavno večerjo. Brezglutenskih možnosti niso imeli veliko, tako da sem izbrala pečeno zelenjavo z ocvrtim tofujem in pečen sladki krompirček. Okusi so bili noro dobri, vse je bilo tako okusno, da še zdaj ne morem verjet! Videti je bilo zelo osnovno in enostavno (zelenjava, tofu in krompir?), ampak so se okusi res odlično prepletali in dopolnjevali. Če bi bili tam dlje, bi se vrnila vsaj na pomfri iz sladkega krompirja, ker je bil odličen.

 Ennmann Japán Étterem

Prvi dan sva z Alenom po mestu špancirala sama in kot sem omenila že v prejšnji objavi, sva si ogledala muzej zgodovine na grajskem hribu. Že na poti do tja sva se precej obirala in se ustavila na prvi kavici, po ogledu muzeja pa še na eni. Lahko si predstavljate, da sem bila do dveh kar precej hangry in da sem si res želela najti nekaj pametnega :D Na zahodni strani pod hribom nisem imela zabeležene nobene restavracije in tudi Google Maps ni kaj prida pomagal. Sva pa našla sushi place Ennmann Japán Étterem v kletnem predelu ene od stavb tik ob reki in na prvi pogled je vse skupaj izgledalo bolj neresno. Lakota je bila huda, zato sem na Trip Advisor pogledala ocene, ki so bile presenetljivo dobre, in padla je odločitev – spet se nisva odločila za kaj tradicionalno madžarskega, ampak za dobri stari suši, ki ga imava oba zelo rada. Naročila sva meni za dve osebi in pojedla sva čisto vse – Alen se je najprej lotil ocvrtih zadev, jaz pa ostalih sušijev in makijev. Imeli so celo brezglutensko sojino omako, si predstavljate?! Tega pri nas nisem še doživela, plus točke! <3

Gelarto Rosa Bistro

Drugi dan smo se skupaj s sestro in fantoma ponovno odpravili na grič, še prej pa smo se ustavili v slaščičarni Gelarto Rosa ob baziliki Sv. Štefana, kjer strežejo pravi italijanski gelato! Lastnik naj bi se izobraževal v Italiji, tako da gre res za pravo stvar. Do tedaj ga še nisem jedla, sem pa pogosto občudovala fotografije na Instagramu in si samo predstavljala, kako okusen je … Izbrala sem tri okuse, in sicer mango, jagodo in malino, seveda pa so imeli tudi brezglutenske kornete, tako da nisem bila glede ničesar prav nič prikrajšana. Čeprav je bilo kar hladno, me ni sladoled prav nič motil, sem pa prepričana, da ga je poleti še bolj prijetno jesti – so pa verjetno tudi vrste precej daljše kot tokrat :) Težko je “uničiti” kreacijo, ki jo ustvarjajo kar nekaj minut, ampak jo raje pojem, kot da se stopi :P

Ramenka

Končno smo prišli tudi do Ramenke in na srečno ni bilo pred nami nobene vrste. Tako kot povsod do sedaj sem tudi tukaj lahko izbrala brezglutenski ramen, ki je bil moj prvi v mojem življenju! Na voljo sem imela samo vegansko različico, ki je bila nadvse okusna. Osnovo za miso juhico sem že večkrat poskušala najti v Ljubljani – v E.Leclercu in Maxiju imajo samo takšno s pšenico, tako da če kdo ve za kakšno brezglutensko različico, naj mi prosim sporoči. Alen je poleg ramen z govedino naročil še dumplinge, ki so bili baje neverjetno dobri! Samo opomba za vse, ki se morda namenite tja ;)

London Coffee Society

Če koga mika dober zajtrk ali brunch, toplo priporočam obisk lokalčka London Coffee Society, ki že po imenu sodeč spominja na London. Opremljen je v industrijskem slogu z mnogimi elementi Velike Britanije – na steni imajo še Mr. Beana z medvedkom, no ;) Naroča se v spodnjem delu, naročilo pa prinesejo do mizice. Tudi tukaj nisem imela občutka, da bom za bruch dobila kaj pametnega, ampak ne boste verjeli – imajo svoj domač brezglutenski kruhek! Odločila sem se za sendvička z lososom in jajčki benedikt (Benedict, benediktinsko? Kdo ve?). Srce mi je tako igralo, da ne znam opisat :D Še zdaj mi gre kar na jok od sreče, ko se spomnim na to, Budimpešta je zame res pravi luksuz! Ne rabim posebej omenjat, da smo bili vsi navdušeni, samo kava bi bila lahko malo boljša, ker je precej spominjala na filter kavo ;)

Vintage Garden

Po priporočilu prijateljice in znanke smo se eno popoldne odpravili v restavracijo Vintage Garden, ki je znana po tem, da spreminja notranjo dekoracijo glede na letni čas. Ker je bila ob našem obisku teoretično še zima, je bilo tako vse še precej novoletno z raznimi venčki in smrekicami. Na momente že rahlo meji na pocukrano, ampak to uspejo zamejiti z res premišljeno postavljenim okrasjem (organizirajo tudi postavitve za večje skupine, npr. za rojstni dan, kot se je to zgodilo med našim obiskom – zato svečke in baloni). Skratka, tukaj sem prvič jedla sloviti goulash, ki je bil seveda BG. Hrana je bila dobra, ampak ni bila pa noben presežek. Eno naročilo so pozabili prinesti, tako da je ubogi Jan čakal na svoje kosilo – je pa na koncu dobil tortico na hišo, tako da je napako verjetno brez težav prenesel ;)

Great Market Hall Budapest

Na največji tržnici v Budimpešti sem pred leti že bila, ampak me takrat ni preveč prepričala. Nekako me suhe (ali sveže) mesnine ne ganejo preveč, zelenjave je bore malo, zaradi intolerance na gluten pa odpadejo še vse pekarnice. Nisem upala, da bom tudi v restavracijah zgoraj našla kaj primernega, ampak sem se motila! Še enkrat sem prišla do golaža, kar ni bilo težko, ker sem že na daleč videla napis, da je gluten-free. Fanta sta se odločila za razne nezdrave klobasice, sem dokumentirala! Po tišini sodeč so bile dobre, imajo pa take kalorične različice, da upam, da nihče ni nikoli računal energijske vrednosti …

Tako, pa ste se pregrizli do konca! :D Vem, da se ta objava vrti predvsem okoli mojega iskanja brezglutenske hrane. Žal nisem prepričana, če je primerna tudi za tiste s celiakijo, ampak če so v praktično vseh restavracijah tako dobro ozaveščeni, se verjetno zavedajo, da morajo zelo paziti na izvor sestavin. Vseeno pa upam, da ste nek vpogled o ponudbi dobili tudi tisti, ki s tem nimate težav. Restavracije smo izbirali predvsem po navdihu, vem pa, da v večino od njih ne bi šli, če bi stanovali v kakšnem drugem predelu mesta. Budimpešti tako glede znamenitosti in hrane brez težav namenim 5/5 točk!

Uncategorized

Festive Cocktail, anyone?

22. 1. 2017

img_7897img_7882
Do sedaj nikoli nisem bila med tistimi, ki bi imeli srečo pri nagradnih igrah. Zato sem bila še toliko bolj vesela, ko sem bila decembra izbrana v nagradni igri za Yankee Candle svečko Festive Cocktail na Tarinem blogu The Beauty of Nail Polish! Svečka Festive Cocktail ima note sladkih gorskih jagod in borovih vejic, ki sobi dajo prijeten vonj in ambient, na srečo pa ni premočna. Je tudi del zimske omejene kolekcije, ki pa je trenutno še na voljo na slovenski spletni strani. Komaj čakam, da ob priložnosti zavijem v trgovinico in pogledam spomladansko omejeno kolekcijo. Kolikor sem videla na Instagramu, bi mi bilo nekaj vonjev zagotovo všeč! Tara, še enkrat se ti lepo zahvaljujem za svečko in kavico! ♥